Joga je antična indijska znanost, ki izhaja iz Ved – starodavnih tekstov, ki opisujejo tudi ajurvedo. Joga je fizična, mentalna in duhovna disciplina, s katero želimo doseči stanje umirjenosti uma, medtem ko nas ajurveda uči o načinu življenja in postopkih, ki ohranjajo ali ponovno vzpostavijo ravnovesje v telesu in umu. Obe znanosti sta zasnovani na principih usklajenosti življenja z naravo, se dopolnjujeta in delujeta v harmoniji ena z drugo.
Vata, pitta in kapha doša so ajurvedski principi delovanja telesa, ki opravljajo različne funkcije in vplivajo na našo umsko in telesno konstitucijo. Dokler so doše uravnotežene smo zdravi. Ti principi se lahko zaradi neustrezne prehrane, zunanjih dejavnikov pa tudi neustreznih jogijskih položajev, dihalnih tehnik in meditacij povišajo in tako vplivajo na razvoj neravnovesja ali bolezni.
Razumevanje kako različni stili joge, kateri jogijski položaji, dihalne tehnike in meditacije povečujejo ali znižujejo naše doše, nam pomaga uravnavati naša neravnovesja ali ohranjati zdravje.
Ne pozabimo, da mora končni cilj jogijske prakse podpirati naš duševni razvoj ob tem, da pripelje telo v homeostazo in obenem podpira našo umsko telesno konstitucijo.
Vata doša
Vata došo sestavljata elementa prostor in zrak, katera se izražata v kvalitetah, ki jih ta princip vnaša v telo in um. Vata je suha, lahka, mrzla, groba, subtilna in mobilna in ravno te kvalitete jo bodo tudi povišale.
V telesu povzroča mobilnost. Mentalne funkcije, čutilne zaznave, živčni impulzi, dihanje, peristaltika, izločanje in cirkulacija so funkcije vate. Njen glavni sedež je debelo črevo. Vata um je kreativen, fleksibilen, hiter in begajoč. Ko je oseba s poudarjenim principom vata izven ravnovesja lahko zazna: vetrove, zaprtost, bolečine v križu, suho in razpokano kožo, slabo cirkulacijo, mrzle roke in noge, hujšanje, hiperaktivnost, tike, palpitacije, nespečnost, strah, nervozo, anksioznost, občutek neprizemljenosti, pozabljivost in druga kompleksnejša vata neravnovesja.
Vadba joge za vata došo
Asane, ki delujejo na debelo črevo in celoten medenični predel, bodo princip vata ponovno pritegnile v njen center. Zasuki, predkloni in inverzni položaji jo bodo ogreli in pomirili. Sedeči meditativni položaji so tudi blagodejni. Primerne so dihalne tehnike, ki uravnavajo delovanje leve in desne možganske polovice ter tiste, ki ustvarjajo odmik čutil v notranjost. Meditacije naj bodo vodene, strukturirane ali z uporabo manter, tako da umirijo in omejijo preveč begajoč vata um.
Ključna za vata došo je vadba, kjer se poudarja sproščanje med asanami, počasna in natančna izvedba ter stik s tlemi. Tudi temperatura prostora je pomembna, zato naj bo soba za jogo topla.
Odsvetujejo se stili joge, kjer je vadba hitra, v stalnem gibanju, nenatančna in taka, ki preveč stimulira telo in um. Ravno tako hitri, sunkoviti in ponavljajoči se gibi ta princip višajo. Dihalne tehnike, kjer je poudarjeno poglobljeno in hitro dihanje bodo vata došo še dodatno razpršili. Vata osebe ljubijo gibanje in hitrost, vendar to najmanj potrebujejo.
Znaki, da je bila vadba primerna za osebo z vata konstitucijo ali neravnovesjem je občutek prizemljenosti, umirjenost, osredotočenost uma ter odprtost srca.
Pitta doša
Pitta došo označujeta elementa ogenj in voda ter kvalitete, ki se odražajo v telesu: oljnata, ostra, vroča, lahka, ostrega vonja, se širi in je tekoča.
Princip pitta v telesu obvladuje transformacije. Funkcije v njeni domeni so prebava, absorpcija in asimilacija ter tudi apetit. Poleg tega vpliva na kožo, kri, vid in inteligenco. Glavni sedež pitte je tanko črevo, njene glavne značilnosti so ostrina uma, prodornost, organiziranost, tekmovalnost in jeza. Znaki in simptomi neravnovesja se kažejo kot povečana kislina, zgaga, diareja, občutljivost na sonce, akne, ekcemi, izpuščaji, izpadanje las, rumena obarvanost kože in oči, vse vrste vnetij, krvavitve, razjede, vročinski valovi, jeza, agresivnost, kritičnost in druga kompleksnejša pitta neravnovesja.
Vadba joge za pitta došo
Položaji, ki spodbujajo hlajenje in udobje v telesu ter pomagajo izločati vročino in napetosti iz tankega črevesja, centralnega dela trebušne votline, jeter in vranice so najboljši za povišano pitta došo. Dobri primeri so asane, ki se izvajajo na trebuhu, zasuki ter raztegi stranskega dela telesa. Dihalne tehnike naj hladijo telo. Pitta um je po naravi prodoren, strukturiran in oster, zato bi imel največ koristi z meditacijo, ki je nestrukturirane narave ali temelji na opazovanju in zavedanju.
Pitta joga naj vadečega hladi, vadba naj bo brez tekmovalnosti do sebe in ostalih, vzpodbuja naj prepuščanje in ne-kontrolo. Počasnejša vadba, kjer zavestno ne damo vse ali še več iz sebe, bo dobrodošla. Petje manter bo spodbujalo predanost.
Odsvetujejo so stili joge, kjer je izrazito poudarjena natančnost, moč in ogrevanje telesa. Narava pitta ljudi jih bo ravno pripeljala do takih vadb, vendar se morajo zavedati, da je za ravnovesje potrebno učinkovati z nasprotnimi kvalitetami.
Inverzni položaji in daljši predkloni niso priporočljivi saj princip pitta dodatno ogrejejo in stimulirajo. Isto velja za dihalne tehnike, ki ogrevajo telo.
Znaki, da je vadba učinkovala na pitta došo so zmanjšanje vnetij, kisline, vročine in iritacij, ter povečanje potrpežljivosti in tolerance.
Kapha doša
Kapha došo sestavljata elementa voda in zemlja, ta doša je v telesu predvsem: oljnata, hladna, težka, počasna, gladka, podobna glini in statična.
Princip kapha v telesu predstavlja rast, strukturo in stabilnost. Funkcije v njeni domeni so: spomin, lubrikacija sklepov, zaščitna sluz organov in izmenjava plinov v pljučih. Predstavlja tudi limfo, mišice, maščobno tkivo in nam omogoča stabilnost, rast, moč, energijo in spanje. Glavni sedež kaphe je želodec. Kapha osebe so počasne, tolerantne, ljubeče, pa tudi pohlepne in posesivne. Znaki in simptomi neravnovesja kapha doše so občutek polnosti v želodcu, nizek apetit, prekomerna sluz, prehlad, kašelj, počasen metabolizem, brezvoljnost, zatekanje limfe, prekomerna teža, povečan holesterol, navezanost in druga kompleksnejša kapha neravnovesja.
Vadba joge za kapha došo
Asane naj delujejo na zgornji del trupa, tako da ga odpirajo in premikajo. Inverzni položaji, zakloni, predkloni, stoječi položaji, ponovitve in hitrejši tempo so pravi aduti za kapha došo. Dihalne tehnike naj močno delujejo na pljuča in trebušno prepono ter naj ogrevajo telo. Meditacije v kombinaciji gibanja telesa ali osredotočanje na vir svetlobe bo stimuliral počasen kapha um.
V splošnem naj vadba za kapha došo poudarja moč, natančnost, gibanje ter segrevanje. Vadba naj z zahtevnejšimi vajami stimulira telo in um.
Odsvetujejo se stili joge, kjer je vadba počasna, z veliko sproščanja, ter tudi taka, ki telo ohlaja. Dolgo sproščanje se odsvetuje.
Prava vadba za kapha došo bo pri vadečem normalizirala telesno težo ter odstranila sluz in odvečno vodo iz telesa. Vadeči bo bolj buden in aktiven, v telesu in umu bo prebudil občutek vitalnosti.
Ajurveda in joga delujeta sinergično
S pravilnim kombiniranjem jogijskih položajev, dihalnih tehnik in meditacij ustvarjamo pogoje za celostno telesno in umsko ravnovesje, ki nas lahko pripelje do globljih duševnih spoznanj in premikov. Prevečkrat pozabimo, da je tempelj naše duše telo, katerega ne gre zanemarjati. Ajurvedska joga za vata, pitta in kapha došo v kombinaciji z individualno izbrano prehrano, začimbami, zelišči, dnevno rutino ter ajurvedskimi negovalnimi in čistilnimi tehnikami, ki jih sami izvajamo, predstavlja edinstveno orodje za samopomoč pri ohranjanju ali vzpostavitvi ravnovesja v telesu in umu.
Ste kdaj pomislili, da bi z jogijskimi vajami uravnavali vaše individualno neravnovesje? Pridite na ajurvedski posvet in dobili boste individualen jogijski program, katerega lahko izvajate sami doma.