Ajurveda v luči zahodne medicine

‘Narava je najboljši zdravnik.‘  HipokratAjurveda v luči zahodne medicine

Kaj je ajurveda?

Dejstvo, da je ajurveda najstarejši znan medicinski sistem in v sanskrtu pomeni veda o življenju, že poznamo. Zelo verjetno smo tudi slišali za ajurvedske masaže, pri katerih se uporablja olje ter prehrano, ki je prilagojena našim potrebam. To je le droben izsek bogatega repertoarja, s katerim ajurveda razpolaga. S postopnim širjenjem starodavnega znanja v zahodni svet, vse več ljudi spoznava široko paleto oblik in načinov, s katerimi ajurveda pomaga človeku do telesnega, mentalnega, čustvenega in duševnega ravnovesja. Ajurveda in zahodna medicina lahko tudi sodelujeta, če bi do tega imeli posluh.

Popolno zdravje je iz ajurvedskega vidika opredeljeno kot stanje, kjer so doše vata, pitta in kapha ali principi delovanja fizičnega in psihološkega aspekta človeka, agni ali prebavni ogenj ter tkiva, izločki in vse funkcije telesa uravnoteženi. Hkrati morajo biti naš um in funkcije petih čutil uravnoteženi ter naš duh pomirjen. Preprosto povedano, zdravje dosežemo takrat, ko smo usklajeni s svojim lastnim, naravnim in edinstvenim stanjem ravnotežja. Ajurveda je preverjeno delovala skozi tisočletja uporabe in postaja zelo aktualna znanost, s katero si bomo pomagali tudi v sodobnih časih. Odtujitev od narave in naravnih ritmov, katerim smo se prostovoljno predali, botruje večini zdravstvenih težav, s katerimi se sooča razviti svet.

Ajurveda in zahodna medicina

Ajurveda je tako celostna, da v svojo platformo medicinskega sistema in opisovanja realnosti vključuje tudi:

  • filozofijo nastanka univerzuma in življenja,
  • znanje o neločljivosti in vzročni posledici med kvaliteto oz. značilnostjo snovi ter njeno edinstveno posledico,
  • znanje o soodvisnem delovanju uma in telesa,
  • znanje o šest stopenjskem razvoju bolezni,
  • znanje o sedmih tkivih in njihovi medsebojni povezavi, 
  • znanje o fizičnih in energetskih kanalih v telesu ter
  • znanje joge v smislu jogijskih položajev, dihalnih tehnik in meditacij ter jyotisha ali vedske astrologije.

Ajurveda je to in še več. Zahodna medicina marsikatero področje še ne pozna, ga šele na novo odkriva ali sledi področjem, ki jih ajurveda pozna že pet tisočletij. 

Hipokrat, oče znanstvene medicine

Hipokrat slovi kot izjemna osebnost v medicini vseh časov. Ima celo vzdevek oče znanstvene medicine. Hipokratova medicina je temeljila na predpostavkah, da je zdravje odvisno od skladnosti človekovega telesa, od pravilne porazdelitve in uravnoteženosti prvin, ki ga sestavljajo. Te prvine so zemlja, zrak, voda in ogenj, vsaka pa ima svojo značilnost – suhoto, mraz, vlažnost in vročino – in svoj ‘telesni sok’.

Vsak človeški organizem je bil torej po Hipokratovem mnenju sestavljen iz štirih telesnih sokov: krvi, sluzi, žolča in črnega žolča. Glede na prevlado enega od njih v človeškem telesu je nastal prvi psihološki nauk o značajih: pri koleriku prevladuje žolč, pri melanholiku črni žolč, pri sangviniku kri, pri flegmatiku pa sluz. Če so sokovi v pravem razmerju, je posameznik zdrav, v nasprotnem primeru pa ne (Vir: Wikipedija).

Ajurveda sloni na treh principih delovanja telesa in uma – došah vata, pitta in kapha.

  • Vata došo sestavljata elementa prostor in zrak. Njene kvalitete so suha, lahka, mrzla, groba, subtilna in mobilna. Vata doša v telesu povzroča mobilnost. Mentalne funkcije, čutilne zaznave, živčni impulzi, dihanje, peristaltika, izločanje in cirkulacija so funkcije vate.
  • Pitta došo sestavljata elementa ogenj in voda. Kvalitete pitte so oljnata, ostra, vroča, lahka, ostrega vonja, se širi in je tekoča. Pitta doša v telesu obvladuje transformacije. Funkcije v domeni pitte so prebava, absorpcija in asimilacija. Poleg tega vpliva na kožo, kri, vid in inteligenco.
  • Kapha došo sestavljata elementa voda in zemlja. Njene kvalitete so oljnata, hladna, težka, počasna, gladka, podobna glini in statična.  Kapha doša v telesu predstavlja rast, strukturo in stabilnost. Funkcije v njeni domeni so: spomin, lubrikacija sklepov, zaščitna sluz organov in izmenjava plinov v pljučih. Predstavlja tudi limfo, mišice, maščobno tkivo in nam omogoča stabilnost, rast, moč, energijo in spanje.

Kadar je razmerje doš enako razmerju ustvarjenemu ob spočetju smo zdravi, kadar pa odstopa, smo v neravnovesju, kar lahko privede do bolezni.

Genetika

Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje in lastnosti genov. DNK je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih. Kakšni smo, v veliki meri določa genski zapis oziroma naša DNK, ki je sestavljena kot polovica materine in očetove DNK.

Ajurveda pozna koncept prakruti, ki je naša konstitucija in nastane v času združitve moške in ženske spolne celice. Vsakdo ima svojo edinstveno konstitucijo, katero ajurveda razume kot razmerje doš vata, pitta in kapha. Doša je beseda s katero označujemo tri kompleksne principe delovanja telesa in uma. Z njimi lahko opišemo vse telesne značilnosti, duševne zmogljivost in čustvena nagnjenja. Doše tudi uravnavajo fiziološke in psihološke procese v telesu in umu. Opravljajo različne funkcije in delujejo soodvisno. Doše se nenehno spreminjajo zaradi užite prehrane, načina življenja, letnih časov in ostalih zunanjih in notranjih vplivov. To odstopanje ajurveda razume kot neravnovesje, katero lahko privede do bolezni.

Patofiziologija

Ajurveda in zahodna medicina imata različne poglede na razvoj bolezni. Patofiziologija je znanost, ki proučuje vzroke bolezni (etiologija), mehanizme nastanka (patogeneza) ter posledice patoloških sprememb v organizmu. Zahodna medicina predvsem, ko gre za bolezni notranjih vzrokov, zelo slabo pozna vzročne povezave med zaužito prehrano, močjo prebavnega sistema, vplivom prebavljenih in neprebavljenih snovi na tkiva in organe ter vpliva treh funkcionalnih principov delovanja telesa ali doš vata, pitta in kapha na patogenezo.

Kot bomo prebrali v nadaljevanju, zahodna medicina potrdi obstoj bolezni šele na peti stopnji od šest-stopenjske ajurvedske lestvice nastanka bolezni. V tem primeru ostane zelo malo manevrskega prostora za hitro in naravno ukrepanje, preventivo ter možnost ustvarjanja pogojev za homeostazo.

Ajurveda klasificira vzroke bolezni na sledeč način:

  • notranji, kjer bolezen nastane zaradi motnje treh principov delovanja telesa in uma ali doš vata, pitta in kapha,
  • zunanji, kjer bolezen nastane zaradi zunanje, fizične traume ali parazitov kamor uvršča viruse, bakterije, glive, zajedavce in ostale patogene in
  • psihološki, kjer bolezen nastane zaradi našega neustreznega čustvovanja in razmišljanja.

Razvoj bolezni v ajurvedi

Ajurveda opredeli mehanizme notranjega nastanka bolezni po šest-stopenjski lestvici nastanka bolezni.

  • Prvi dve stopnji se dogajata v prebavnem traktu, kjer se doše vata, pitta in kapha kopičijo. Doše povzročajo težave v organih, kjer so naravno prisotne in sicer kapha doša v želodcu, pitta doša v tankem črevesju in vata doša v debelem črevesju.
  • V tretji stopnji se doše širijo v limfni in krvni obtok in v svoja sekundarna mesta. Tu zaradi kvalitet, ki jih vsebujejo, povzročajo prve simptome neravnovesja in vplivajo na naše počutje.
  • V četrti stopnji doša vstopa v oslabljeno tkivo, kanal ali organ in šele v peti stopnji, ko se vanj depozira, se izrazi kot polna bolezen. Zahodna medicina šele na tej peti stopnji potrdi prisotnost bolezni.
  • Šesta stopnja je zadnja. Doše takrat vplivajo ne samo na funkcijo temveč tudi na strukturo tkiv.

Vzrok bolezni v ajurvedi

Ajurveda ugotovi neravnovesje še preden se to izrazi kot polna bolezen. Torej že od prve stopnje dalje, ajurveda s svojimi diagnostičnimi metodami ugotovi neravnovesje posameznika. Ukrepanje na prvih treh stopnjah razvoja bolezni je še zelo enostavno, neinvazivno, naravno in hitro učinkovito. V ospredje pridejo predvsem primeren življenjski stil, prehrana, napitki, fizične aktivnosti, dnevni rituali in vadba jogijskih položajev, dihalnih tehnik in meditacij, primernih glede na individualno konstitucijo in trenutno neravnovesje. Od četrte stopnje dalje so potrebni zahtevnejši postopki za odstranitev doš vata, pitta in kapha iz tkiv, kanalov ali organov. Ti vključujejo poleg že omenjenih, tudi naravna zelišča ter ajurvedske čistilne tehnike telesa. Postopek se zaključi s primernim načinom gradnje in hranjenja oslabljenih tkiv, kanalov in organov.

Bolezni nastale zaradi zunanjih vzrokov, predvsem v smislu bakterij, virusov, gliv in patogenov, ajurveda obravnava kot posledico zmanjšanja funkcije imunskega sistema ali neustrezne moči prebavnega ognja. Ajurveda zelo dobro pozna mehanizme nastajanja, višanja in ohranjanja funkcije imunskega sistema ter tudi ustvarjanja primerne moči prebavnega ognja.

Kirurg Sushrut

Travme pozna ajurveda predvsem zaradi bojev. Sushrut, eden izmed treh največjih ajurvedski zdravnikov, v knjig Sushruta Samhita napisani 600 p.n.š. opisuje 1.120 bolezni, 700 medicinskih zelišč ter številne tudi kirurške posege. Med drugimi tudi izdelavo reza, sondiranje, odstranitev tujkov, puljenje zob, odstranitev prostate, operacijo kile, carski rez, upravljanje hemoroidov, fistul, perforiranega črevesja in trebuha, upravljanje zlomov, manipulacijo in stabilizacijo vključno z nekaterimi ukrepi sanacije in namestitev protetike. Našteva šest vrst dislokacij, dvanajst vrst zlomov ter klasificira kosti in njihov odziv na poškodbe. Govori o plastičnih operacijah, med drugim tudi o rinoplastiki. Klasificira tudi očesne bolezni in opisuje operacijo sive mrene.

Psihološki dejavniki pri ustvarjanju bolezni imajo v ajurvedi velik pomen. Ajurveda pozna korelacijo med točno določenim čustvom in oslabitvijo funkcije točno določenega organa ter načine vzpostavljanja ravnovesja.

Anamneza

Ajurveda in zahodna medicina se razlikujeta v načinu diagnostike. Anamneza pomeni zbirka podatkov o bolniku, ki jih zdravnik pridobi s postavljanjem specifičnih vprašanj bolniku ali osebam, ki bolnika poznajo. Z anamnezo zdravnik ugotovi simptome, ki se pojavljajo pri bolniku in bi lahko kazali na določeno bolezen. Pridobljene informacije pomagajo zdravnikom poleg bolezenskih znakov, ki jih določijo s preiskavami, postaviti diagnozo in se odločiti za terapijo.

Povprečni čas prvega pregleda za akutno bolezen, ki ga navaja Modra knjiga standardov in normativov FIDES, znaša 12 minut, prvega pregleda za kronično bolezen 15 minut ter preventivnega pregleda 18 minut.

Pri ajurvedskem pregledu je najpomembnejši pogovor s klientom, ki natančno opiše sedanje stanje in počutje ter pretekle težave. Velik poudarek je na razumevanju prebavnega sistema, izločkov telesa, prehranjevalnih navad, dnevne rutine, aktivnosti, čustvovanja in narave medosebnih odnosov.

Sledi pregled jezika, oči, nohtov ter diagnoza pulza. Tako se ugotovi ajurvedska konstitucija, stanje vata, pitta in kapha doše, moč prebavnega ognja, sedmih tkiv, kanalov in organov, prisotnost toksinov v telesu ter vzrok in stopnjo procesa bolezni. Na podlagi ugotovitev se oblikuje ajurvedske napotke.

Tipičen ajurvedski pregled traja vsaj 60 minut, raje več. S klientom je potrebno vzpostaviti pristen, zaupen in odprt odnos, kar se zgodi šele v sproščenem pogovoru. Zato se velikokrat ajurvedski pregled podaljša tudi na 120 ali več minut.

Epigenetika

Epigenetika je zelo mlado področje molekularne biologije, ki proučuje spremembe v izražanju genov organizma, ki niso povezane s spremembami v zaporedju DNK. Predstavlja spoznanje, da lahko na izražanje genov vplivajo tudi dejavniki okolja. Tu govorimo o prehrani, toksinih in kemijskih substancah v okolju, bakterijah, virusih, glivicah in parazitih, čustvenih stanjih, ki vplivajo na izraz genov organizma. Kljub temu, da ima vsak človek  nespremenljiv nabor genov in s tem predispozicije za določene bolezni, ni nujno, da se bodo te bolezni tudi razvile.  Oseba ima skozi vse življenje možnost, da poveča ali zmanjša izraznost nekaterih genov, s čimer lahko bistveno vpliva na svoje zdravje in dobro počutje. Celotnega pomena epigenetike, kot tudi mehanizmov, ki vplivajo na epigenetsko urejanje delovanje genov, zahodna medicina še ne pozna dobro. Zadnje raziskave v ZDA vendarle potrjujejo, da življenjski slog, prehrana in zunanje okolje veliko bolj vplivajo na izražanje genov kot osnovna genetska zasnova.

Epigenetika v ajurvedi

Ajurveda že tisočletja vidi bolezen kot zadnji klic telesa, da moramo spremeniti svoje navade in razmišljanje. Starodavni ajurvedski teksti navajajo sledeče notranje vplive, s katerimi izzovemo neravnovesje in kasneje bolezen:

  • uživanje nam neustrezne prehrane, napitkov, začimb in zelišč,
  • nepravilno kombiniranje hrane,
  • neustrezen način življenja, neustrezni dnevni rituali in fizične aktivnosti, ki jih izvajamo ter
  • stres, posameznikovo negativno razmišljanje in čustvovanje ter nezadovoljstvo v medosebnih odnosih.

Ajurveda predlaga individualne rešitve za vsako osebo posebej, glede na njeno sedanje stanje in edinstveno konstitucijo. Napotki so sestavljeni iz individualne kombinacije področji in so specifični glede na individualno konstitucijo, moč prebavnega ognja, stanje sedmih tkiv, trenutni letni čas in neravnovesje doš vata, pitta in kapha:

  • prehrana, začimbe in napitki,
  • ajurvedska zelišča in pripravki,
  • ajurvedska dnevna in sezonska rutina,
  • življenjski slog,
  • primerne fizične aktivnosti,
  • ajurvedske čistilne tehnike,
  • masažna olja, eterična olja, barve,
  • marme ali akupresurne točke ter
  • jogijski položaji, dihalne tehnike in meditacije.

Zaključek

Živimo v času, ko se ljudje vedno bolj zavedamo in ugotavljamo, da naš fizični obstoj ni edina raven bivanja. Zahodni svet je pripeljal tehniko na najvišjo možno raven, ob tem pa pozabil na duhovno plat življenja in medsebojno povezanost sveta, narave, živih bitij in človeka. Vzhodni svet nudi spoznanja, ki temeljijo na ravnovesju celotnega ekosistema, katerega mali del je tudi človek. Čas je, da se vzhod in zahod povežeta. Ajurveda in zahodna medicina lahko tudi sodelujeta.

V centru Ajurjoga nudimo poleg celostne obravnave, čistilnih tehnik, masaž in joge tudi enoletno izobraževanje iz uporabne ajurvede.

Avtorica: mag. Kaja Kastner Yadav, medn. cert. svetovalka ajurvede, učiteljica joge