V tem članku bomo raziskali edinstven pristop ajurvede do obravnave in klasifikacije zelišč, ki jih uporablja v namene zdravljenja. Starodaven ajurvedski rek pravi – Vse je zdravilo in vse je strup. Odvisno od količine, časa, vzroka, osebe. Tako je ajurvedska zeliščna medicina individualiziran pristop, kjer najprej ugotovimo stanje človeka in nato predpišemo individualno zeliščno formulo, ki ustreza le njemu.
Večkrat dobim vprašanja naj predlagam zelišče za določeno bolezen, stanje ali doseganje cilja, npr. povišanje imunosti, odpravo alergij, uravnavanje ščitnice, ginekološke težave, uravnavanje teže, izboljšanje prebave ali pa kvalitete spanca. Seveda poznamo zelišča, ki učinkujejo na ta neravnovesja, celo več njih. Vendar jih je potrebno uporabiti na način, da zadostijo individualnim potrebam človeka. Sicer lahko tudi škodijo.
V osrčju teorije je pojem dravyaguna karma (1). Dravya je katerakoli snov, guna pa so značilnosti. Dravyaguna je znanost, ki se ukvarja z značilnostmi snovi. Karma so učinki. Vsaka snov ima torej določene lastnosti in te lastnosti imajo specifične učinke.
Dravyaguna se ukvarja s preučevanjem zdravilnih zelišč, njihovega izvora, narave, lastnosti in učinkov na človeka. Ta znanost se je razvijala skozi tisočletja in bila zapisana v številnih tekstih, tudi v Ashtangahridaya, Charaka Samhita, Sushruta Samhita itd.
Ajurvedska zeliščna medicina ima svoje temelje
V ajurvedi se uporablja celotno rastlino ali njen del in se ne izolira le spojine. Tako je učinek zelišča uravnotežen. Opis zelišča ali katerekoli snovi, tako prikazuje štiri področja delovanja:
- Rasa ali okus. Poznamo šest okusov, sladko, slano, kislo, pekoče, grenko in trpko. Okus je determiniran s kombinacijo dveh elementov – panchamahabhuta, ki ga sestavljata. Pekoč okus je tako sestavljen iz elementa zraka in ognja, tako greje, suši in je lahek. Uravnava kapha došo, v manjših količinah tudi vata došo, povečuje pitta došo. Vsak od okusov deluje na specifičen organ, čustva, tkivo (dhatu) ter uravnava ali povečuje došo. Vsako zelišče je dobro okušati, ker s tem prejmemo prvo zdravilno informacijo, telo je tako pripravljeno na presnovo zdravilne snovi. Zaradi tega koncepta dajemo prednost zeliščem v prahu pred tabletami. S čim zelišče vzamemo, je zelo pomembno saj s tem določimo v kateri del telesa želimo, da se učinkovine ponesejo. Snov, ki prenaša učinkovine – yogavahi je lahko voda, sok aloe vere, mleko, med, sok granatnega jabolka, specifičen čaj, ghee, olje ali druga snov.
- Virya ali energetski učinek. Vroče snovi grejejo in mrzle snovi hladijo. Ne govorimo o temperaturi snovi, temveč o njenem učinku na funkcijo prebave, ki jo lahko stimulira ali pomirja. Kot primer lahko navedemo zamrznjen čili, ki bo kljub temperaturi pod lediščem, v nas obudil pekoče občutke.
- Vipak ali post prebavni učinek se kaže kot učinek šestih okusov, po tem ko so bili presnovljeni, na metabolizem in tkiva. Sladko in slano imata anabolične, kislo metabolične ter pekoče, grenko in trpko imajo katabolične učinke.
- Prabhav ali specialni učinek zelišča se odraža ne glede na prejšnje tri principe ter lahko učinkuje na organ, tkivo – dhatu, bolezen. Med je sladek, kar bi ga moral uvrščati v snovi ki gradijo, vlažijo in hladijo. Vendar je njegov prabhav to, da greje, suši in ostrga. Snovi so lahko enakega okusa, vendar razvijejo svoj specifični učinek ali prebhav.
Kako izbrati zelišča zase?
Na ajurvedskem pregledu ugotovimo sledeče:
- Prevladujočo došo vata, pitta ali kapha v danem trenutku
- Stanje prebavnega ognja ali agnija
- Stanje metabolnih odpadkov / toksinov ali ame v telesu
- Stanje sedmih tkiv ali dhatujev
- Stanje telesnih kanalov ali srote
- Stopnjo bolezenskega procesa v kateri se oseba nahaja
- Stanje mentalnega sistema ali manasa
Šele na podlagi teh ugotovitev bomo lahko pripravili individualno formulo zelišč, ki bo delovala na zgornje elemente. Nikakor v ajurvedi ne moremo predpisati zelišča za bolezen. Bolezen je le znak, ki se izraža kot porušeno ravnovesje doš, agnija, dhatujev, srot in manasa, ki pa je za vsakega posameznika drugačno.
Individualna formula tako lahko vsebuje zelišče za došo in dhatu, bolezen ter morda tudi začimbo za specifičen agni. Predpisan bo tudi način kdaj jo uživati, pred, med ali po obroku, na tešče, pred spanjem, kolikokrat dnevno ter s katero tekočino.
Ali lahko domača slovenska zelišča uporabimo po ajurvedskih principih?
Seveda. Zelo zaželeno je, da se uporablja lokalna zelišča, tista, ki rastejo v našem okolju. V moderni ajurvedski literaturi najdemo klasifikacije evropskih in zahodnih zelišč, ki ustrezajo dravyaguna principom. S kombiniranjem indijskih in lokalnih zelišč dobimo močne formule, ki tudi hitro učinkujejo. Plahtica vemo, da je znana za ženske težave, če jo pogledamo skozi ajurvedska očala pa še dodatno vidimo, da uravnava pitta in kapha došo, dviguje vata došo, deluje hladilno in je katabolična. Na ta način jo lahko bolj specifično uporabimo in najpomembneje – ne škodujemo.
Kaj je zdravilo?
V ajurvedi imamo odličen rek, ki govori o lastnostih zdravila. Zdravilo je tista snov, ki vstopa v telo na način, da ga lahko prebavni ogenj presnovi, v telesu opravi svojo funkcijo in iz telesa izstopi brez stranskih učinkov. Če temu ni tako, snov velja za strup.
Ajurvedska zeliščna medicina je vedno sestavni del chikitse ali plana uravnavanja neravnovesja osebe, kateri pa vsebuje tudi individualno izbrano prehrano, način življenja, čistilne tehnike, jogijske tehnike vaj, dihanja, sproščanja in meditacije.
V spletni trgovini dobite zelo široko ponudbo ajurvedskih zelišč, ki so dostopna na evropskem trgu, vendar se zanje odločite šele po posvetu z ajurvedsko svetovalko.
Avtorica: mag. Kaja Kastner Yadav, medn. cert. svetovalka ajurvede, učiteljica joge