Kaj pomeni regulacija živčnega sistema
Izraz regulacija živčnega sistema danes pogosto srečujemo v psihologiji in nevroznanosti. Opisuje sposobnost telesa, da se po stresu, obremenitvah ali močnih dražljajih ponovno vrne v ravnovesje.
V jogi in ajurvedi ta princip ni nov. Že tisočletja govorita o prani, Vata doši, umu in ritmu življenja. Kar danes imenujemo regulacija, so starodavne prakse razumele kot umiritev gibanja v telesu – uravnavanje vata doše in vzpostavitev notranjega občutka varnosti – krepitev sattva lastnosti v umu.
Fiziološki vidik
Na fiziološkem nivoju regulacija živčnega sistema pomeni ravnovesje med dvema osnovnima deloma avtonomnega živčnega sistema. Simpatični del je odgovoren za aktivacijo, odziv na stres in mehanizem boj–beg, parasimpatični pa omogoča umiritev, regeneracijo, prebavo in obnovo.
Zdrav živčni sistem zna med obema stanjema prožno prehajati – se aktivirati, ko je to potrebno, in se nato pravočasno umiriti. Težava nastane, kadar telo predolgo ostaja v stanju aktivacije, kar se pogosto kaže kot tesnoba, nespečnost in kronična napetost, ali pa ko pride do izčrpanosti, občutka praznine, apatije in notranjega »odklopa«.
Kronično nereguliran živčni sistem, ki je stalno v stanju stresa, neposredno in dolgoročno vpliva na delovanje nadledvičnih žlez – tako z vidika sodobne fiziologije kot ajurvede. V tem primeru pride do:
- hormonskih nihanj
- motenega ritma kortizola (visok zvečer, nizek zjutraj)
- znižanega DHEA
- slabše regeneracije
- večje anksioznosti
- motenj spanja
Disbalans živčnega sistema in nadledvičnih žlez se kaže večplastno – telesno, hormonsko, prebavno, čustveno in vedenjsko.
Psihološki vidik
Na psihološkem nivoju reguliran živčni sistem omogoča čustveno stabilnost in notranji občutek varnosti. Takrat se lažje pomirimo sami, misli so bolj jasne, odzivanje pa manj impulzivno. Namesto avtomatskih reakcij se pojavi več prostora za zavesten odziv.
Pri deregulaciji pa je živčni sistem hitro preplavljen – pojavijo se pretirana reaktivnost, razdražljivost, tesnoba in občutek ogroženosti brez jasnega zunanjega razloga. Pogoste so tudi težave s koncentracijo in občutek, da um nikoli zares ne počiva.
Ajurvedski pogled na živčni sistem
Ajurvedska razlaga regulacije živčnega sistema in nadledvičnih žlez
V ajurvedi regulacija živčnega sistema pomeni predvsem uravnoteženje Vata doše, ki upravlja gibanje, dihanje, prenos živčnih impulzov ter delovanje uma. Vata predstavlja osnovni dinamični princip v telesu in je ključna za povezavo med telesnimi funkcijami, hormonskim ravnovesjem in zavestjo.
Vloga poddoš Vata
Znotraj Vata doše imajo ključno vlogo naslednje poddoše:
- Prana Vata upravlja možgane, dihanje, zaznavanje, kognitivne funkcije in nadzorne mehanizme živčnega sistema.
- Vyana Vata omogoča prenos signalov, cirkulacijo in koordinacijo po celotnem telesu.
- Apana Vata je odgovorna za prizemljenost, občutek varnosti, stabilnost ter uravnavanje hormonskih osi v spodnjem delu telesa.
Usklajeno delovanje teh treh poddoš omogoča notranji ritem, čustveno stabilnost in učinkovito prilagajanje na stres.
Ključni ajurvedski vzrok
V ajurvedskem razumevanju regulacije živčnega sistema, razumemo, da je to posledica:
- nereguliranega živčnega sistema (povišana Vata),
- oslabljen parasimpatični odziv,
- kronična poraba vitalne rezerve (Ojas).
Zato zgolj nagovarjanje le enega dela težave in ločena uporabe ene metode – le dodajanje adaptogenov, le izvajanje telesnih in dihalnih vaj, ali izključno uporaba hormonske terapije, uspaval, antidepresivov, psihoterapija, dolgoročno ne prinaša stabilnega izboljšanja.
Obravnava mora biti vsekakor celostna.
Zakaj joga pomaga pri regulaciji živčnega sistema
Vsa joga ne deluje enako na živčni sistem. Hitri, zahtevni ali zelo dinamični slogi lahko pri občutljivem živčnem sistemu povzročijo še več stimulacije.
Na vadbah tradicionalne joge se v Ajurjoga centru osredotočamo na jogo, ki regulira, ne spodbuja. Počasni prehodi, stabilni položaji, zavestno dihanje, dihalne tehnike in končno sproščanje telesu in umu postopoma sporočajo, da ni treba hiteti.
Skozi prakso se:
- dihanje poglobi brez napora
- napetost v telesu začne spuščati
- pozornost se vrača iz glave v telo
To ni joga za dosežke, temveč joga za živčni sistem.
Ajurvedski celostni pristop kot podpora živčnemu sistemu
V ajurvedi gledamo celostno na človeka, zato je na prvem mestu diagnostika. Ajurvedski pregled in svetovanje ponujata prostor, kjer se posameznika pogleda celostno – telo, način življenja, prehrana, čustva, um.
Svetovanje je prilagojeno tvojemu življenju in lahko vključuje:
- prehranske smernice za podporo živčnemu sistemu
- individualno zeliščno podporo za živčni sistem
- dnevne rituale za več stabilnosti in prizemljenosti
- oljne terapije in samomasažo
- stimulacijo marma energijskih točk za popolno sprostitev
- jogijske telesne in dihalne vaje
S kombiniranjem joge in ajurvedskega protokola dosežemo več notranjega miru in občutek, da telo spet sodeluje.
Za koga je ta pristop primeren
Ta pristop je namenjen tebi, če čutiš, da tvoje telo potrebuje več podpore in manj priganjanja.
Primeren je, če živiš z notranjim nemirom ali tesnobo, se težko zares spočiješ, imaš občutek stalne napetosti, imaš hormonske težave, občutek izgorelosti.
Če se v tem prepoznaš, te vabimo, da začneš s tradicionalno jogo in z ajurvedskim pregledom in osebnim svetovanjem.
Začni nežno – s telesom, ne proti njemu
Regulacija živčnega sistema ni hitra rešitev, je pa ena najbolj temeljnih poti do boljšega počutja. Ko se živčni sistem umiri, se pogosto spontano uredijo tudi spanec, prebava, energija in razpoloženje.
V Ajurjoga – centru ajurvede in joge ustvarjamo prostor, kjer se telo lahko ponovno nauči občutka varnosti – skozi gibanje, dih in razumevanje.
Umiri svoj živčni sistem z nežno, terapevtsko jogo in ajurvedskim svetovanjem. Pridruži se nam in povrni telesu občutek notranje varnosti.
Prijavi se na tečaj joge ali rezerviraj termin ajurvedskega pregleda – piši na [email protected]
Avtorica: mag. Kaja Kastner Yadav, medn. certif. ajurvedska svetovalka in učiteljica joge, avtorica