Eden izmed glavnih tekstov joge do katerih se vsak resen praktikant ali praktikantka joge prej ali slej dokoplje, so Patanjalijeve Joga sutre. Sutra pomeni nit ali verz. Teh je Patanjali v svojem sanskrtskem delu nanizal kar 196. Vsa vedska literatura sledi pravilu, da je prvi stavek v knjigi najpomembnejši ter da prva beseda tega stavka nosi esenco, glavno sporočilno vrednost celega dela. Patanjalijeve sutre se prično s sledečim verzom – Atha Yoga Anuśāsanam. Zdaj so predstavljene inštrukcije o jogi. ZDAJ. Kolikokrat slišimo ali beremo, da preteklost in prihodnost ne obstajata. Vse je konstrukt uma, ki tava od ene točke do druge in se nikoli ne ustavi. Kar imamo je sedanjost, ta trenutek, zdaj. Če imamo čas razvijati sposobnost zavedanja in opazovanja notranjega dogajanja v tem trenutku, lahko sčasoma izstopimo iz priučenih mentalnih vzorcev, ki nas sicer vsakokrat zapeljejo po eni in isti miselni avtocesti. Joga je pot, ki nas pripelje do umiritve tavajočega uma in popolnega zlitja našega bitja s kozmičnim bitjem. In kot pravi Patanjali, do tja pridemo v osmih korakih.
V zahodnem svetu največkrat poznamo jogo le kot telesno izvajanje položajev ali āsan in morda tudi kot vadbo različnih dihalnih tehnik ali prānāyām. To je tudi razumljivo, saj se telesa in diha enostavno zavedamo in hitro začutimo učinke vadbe. Vedeti moramo, da je joga mnogo več kot le asane in pranayama. To sta le dve stopnici na osem stopenjski lestvici in še ti dve nista na prvem mestu.
Patanjalijeve joga sutre: 8 korakov do razsvetljenja
Patanjalijeve Joga sutre nas poučijo o pomenu razvoja tako moralnih in etičnih vrednot, fizičnega telesa, obvladovanja lastne energije, kot tudi odmika čutil v notranjost, koncentracije in meditacije. Vse to je predpogoj za razsvetljenje.
- Yama so vrednote, ki jih moramo razvijati, sicer brez njih um tava in se zgublja v željah in skrbeh:
- ahimsā ali ne-nasilje do narave, živali in ljudi ter tudi sebe,
- satya ali resnicoljubje v mislih, čustvih, besedah in dejanjih,
- asteya ali ne-kraja tako materialnih kot tudi nematerialnih dobrin,
- brahmacharya ali življenje posvečeno zavedanju Bitja. Pogosto se ta beseda prevaja tudi kot čistost ali vzdržnost do spolnih užitkov ter
- aparigraha ali ne-posedovanje več dobrin, kot jih potrebujemo.
- Niyama so dolžnosti in navade, ki nas pripeljejo do zdravega življenja, čistosti uma, sreče in duhovne dobrobiti:
- śaucha ali čistost zajema osebno, mentalno in zunanjo higieno, čistost notranjosti telesa in organov ter tudi čistost hrane in vode, ki jo užijemo,
- santosha ali zadovoljstvo s tem kar je in kar imamo,
- tapas ali skromnost, pa tudi vztrajnost pri duhovnih praksah, ki čistijo um sovraštva, jeze, ljubosumja, strahu in pohlepa,
- svādhyāya ali poglabljanje vase oz. študij duhovne literature ter
- īśvarapranidhāna ali kontemplacija in predanost Višjemu jazu, Brahmanu, Bogu ali tistemu/tisti v kar verjamemo, da je nad nami.
- Āsana pomeni stabilen položaj, katerega lahko dlje časa držimo in nam omogoča meditacijo. V asani dihamo sproščeno, počasi in poglobljeno. V asani nismo niti preveč napeti, niti preveč sproščeni. Najti moramo tisto središčno točko, ki jo lahko držimo brez napora. Ko asano izvajamo pravilno, izgubimo občutek za fizično telo.
- Prānāyāma pomeni kontrola vitalne energije – prane, njena razširitev ter tudi dihalna tehnika. Prana upravlja z našimi čutili, umom, govorom, dihanjem, miselnimi aktivnostmi in vsem gibanjem v telesu. Na prano lahko vplivamo z zavestnim dihanjem ter izvajanjem različnih dihalnih tehnik. Opazovanje razmaka med vdihom in izdihom ter absorpcija v ta prostor nas pripelje do globokega zavedanja lastne energije.
- Pratyāhāra pomeni odmik funkcije petih čutil od njihovega zunanjega zaznavanja nazaj v notranjost, v um.
- Dhāranā pomeni koncentracija uma na eno točko, brez beganja na druge objekte. Koncentriramo se lahko na zunanje objekte, prizore iz narave, del telesa ali pa tudi na zvok, zrak, plamen sveče, vodo ali gore.
- Dhyāna je meditacija in pomeni enotni tok zavedanja do izbrane točke koncentracije. Meditacija prinaša številne pozitivne učinke na telo, um in dušo. Tehnik meditacije je veliko. Vendar ko izberemo eno, ki nam ustreza, je najbolje slediti le tej ves čas. Ne pozabimo, da meditacija ni kontemplacija, ni avtosugestija, ni vizualizacija in ni religija.
- Samādhi je stanje, katerega je težko opisati z besedami, saj je onkraj uma. Kdor je tam bil, ga opisuje na svoj način in zato težko poenostavimo kaj to je. Temu stanju lahko rečemo samospoznanje, razsvetljenje. To je tudi končni cilj joge in vseh spiritualnih praks. Zavedno ali nezavedno, vsi hodimo po tej poti. In življenje nam vedno da priložnost, da se tega ponovno zavedamo.
Kakšna je vadba joge v Ajurjoga centru?
V Ajurjoga centru se velikokrat pogovarjamo in izmenjujemo spoznanja iz lastnih življenjskih izkušenj, ki jih Patanjali sicer imenuje yama in niyama. Največ seveda vadimo asane, pranayamo ter ob končnem sproščanju tudi pratyaharo. Dharano vadimo skozi celotno vadbo joge saj asane izvajamo s polnim zavedanjem in koncentracijo. Nenazadnje se učimo tudi tehnike dhyane. Na ta način izvajamo jogo na celosten in avtentičen način, kot se je prenašala skozi tisočletja.
Tečaji tradicionalne ter ajurvedske joge že potekajo. Vabljeni, da se nam pridružite! Vse informacije dobite tu. Jogo lahko vadite tudi v udobju vašega doma s spletnim tečajem joge.